Preživeli Kotečnik

Liboje, 6.-7.5.2006, Akademski alpinisticni odsek se je te dni mudil na plezaliscu Kotecnik. Clovek zelo tezko sprejema odlocitve, se posebej ce so te odlocitve, nepomembne za nadaljni razvoj dogodkov. Po daljsem molku smo se odlocili, da se nasa odprava zbere, namesto na parkiriscu pred Zalami, na parkiriscu pred Kolosejem. Ura je bil tocna, mi spet ne. Ko smo se spet odlocali ali bi pot nadaljevali v gosjem ali racjem redu, smo se odlocili, da gremo pac kot snete sekire vsak po svoje. Od pomembnih informacij nam je v glavi ostala zgolj ta, da je treba z avtocese zaviti na izhodu za Arjo Vas, ki je nasteta med drugimi vasmi na lepi tabli. Omenjene table pa ni in ni hotelo biti. Ko je sel mimo izhod Celje zahod, smo si v eskordu bordo barve rekli, da gremo se malo naprej... v Celje...
Po se nekaterih spornih odlocitvah, katerih se potniki iz bordo (tudi "trula visnja") eskorda neradi spominjajo, smo koncno prisli do Liboj. Sledila je se krajsa voznja do "parkirnega" mesta ob cesti. Vec desnih zavojev nas je potem pripeljalo do Pisanega sveta. Tovarisija je hitro pokazala rumene kartone, zaradi pocasnosti pri natikanju celad, potem pa se je zacela plezalna akcija. Plezali smo kot, da ne bi se nikoli. Naucili smo se tehnike "obesi se na trebuh" in se potegni cez. In tako naprej, dokler se ni, vsem znani, gospod Trontelj odlocil, da poslje obljubljeni 2 kapljici dezja. To je bilo dovolj, da je nekaj "softicev" spravilo v beg domov, ostali "hardici" pa so s pomocjo serp prisli do prenocisca s 4* (odlocajo se, ce bi oceno vseeno povisali na 5*, vendar se stranke pritozujejo zaradi pogleda). Tu so preplezali se nekaj smerk z novo osvojeno tehniko in pripravili ogenj za peko podolgovatih zadev kot so hrenovke in bučke. Ob hrupu kitare, zuborenju pijace in brundanju komarjev so docakali jutranje ure in se nato s strahotno spretnostjo spravili v spalne vrece.


Naslednje jutro je bilo primerno za zajtrk, zato so ga nadobudni alpinisti do dobra izkoristili. Plezarija je bila ta dan se boljsa kot dan poprej, le da je iz vseh smerc skozi zvizge odmeval napev o najlepsem zdravniku. Ta dan so spoznali, kako pomembno je imeti celado, ker bi nerodno okrusen kamen skoraj padel v strudel. Ko je Trontelj poslal naslednji par deznih kapelj je tudi druga skupina obupala in jo pobrisala v picerijo, kjer so spoznali ZMERNOST BREZ MEJA.