četrtek, 17. januar 2008

Čopova ulica, Ljubljana, Avstrija!?

Ojej, a se je Ljubljana med bivanjem na Češkem premaknila, je skočila na drugo stran Alp? Ves prestrašen še nekoliko pobrskam po zemljevidu - Ajdovščina, Italija!?

O čem je torej govora?
V nokiji sem nadgradil programsko opremo na verzijo 4.0735.3.0.2. Vse je potekalo gladko. Vse aplikacije in podobne podatke (razen "kačke", ki je na žalost ni več) sem potem obnovil z računalnika. Pa se grem spet sprehajat z GPS-jem po Ljubljani. Odprem NokiaMaps in šele čez nekaj časa opazim svoj položaj: Čopova ulica, Ljubljana, Austrija.
Omrežje je bilo omogočeno, podatke je sproti nalagalo, a Avstrija ni in ni hotela izginiti. Hitro sem se premaknil iz Ljubljane in spet Ajdovščina, Italija... Ojej.
Sej ne delam panike, tudi sem že vajen tega, da nas delijo med razno razne dežele, vendar to je stvar, ki je že delovala... Zakaj so jo potem pokvarili?Opa! Navigacija tudi deluje. No ja, za 3 dni se je nekaj naložilo, brez da bi vprašalo za račun :), upam, da ne bo predrago.
Pa sem odšel domov in naložil novi MapLoader in glej ga zlomka, pristali smo v Sloveniji. Konec dober, vse dobro?

sobota, 12. januar 2008

A je to!

Zunaj je bil mraz. Misli so letele na toplo. Misli so letele nekam južno. Res bi lahko šla kam na toplo sva se strinjala. Egipt, Jordanija, Maroko mogoče vsaj Tunizija... Kaj pa Mehika? In res, kupila sva karte za vlak. Na karti je pisalo vlak Jožeta Plečnika Ljubljana-Praha Hlavny Nadražy.
Zadevo priporočam - posebna izdaja vozovnice stane le (29x2 €). Natančnejše informacije se verjetno dobi na spletni strani ."Internet je čudo", je rekel un slavni "Syber zvjezda a.k. Higiena u gradu" in z njim se moram strinjat. Če se ga kdo ne spomni ... Prek neta sva seveda poiskala in rezervirala še hostel, oziroma studio. O sami Pragi ne bi preveč nakladal. "Lepo mesto" reče vsak, zato sva ga pač šla pogledat.

Četrtek, 3.1.2008

Opakujte to, prosim. Opravljena z malo šolo češčine sva bila pripravljena na vse izzive. V Pragi je vse zelo poceni. Tudi na internetu je tako napisano, vendar so tiste številke..., no ne vem kaj so tiste številke. Ko si tam, postanejo tiste številke drugačne...
Vlak je speljal s postaje ob 10:18 in začelo se je nekaj, kar je spremenilo načrte za poletje. Kako dolga se zdi pot do Prage je težko opisati. Cilja kar ni in ni. Čakaš in čakaš in amaterski pevski zbor meni, da te zelo zabava, zato podaljša program s predvidenih 15 min na 3 ure. Ti si pa prišel zgolj zaradi zakuske... Bral sem članke, presedal sem se, sprehajal, jedel, pravzaprav sem bil že v Mariboru precej naveličan vsega. Tetris je čudo. Z njegovo pomočjo je čas precej pospešil.
Na avstrijski meji je na vlak vstopil nek zamejski postopač z veliko denarja... Vinko mu je rekel, da ima Plečnik poleg vlaka tudi letališče... Neverjetno. Plečnik je Pučnik. No prav, važno, da ga je nato tudi pospremil do bifeja. Ob 21:55 (točno do minute) sve sestopila na temačen peron. Kot, da bi bila tam doma sva se peš napotila do Chili hostla po ključ. Seveda sva si pomagala zgolj z odličnim občutkom za smer in GPS-jem.Težko opišem občutke, ko sva stopila na temačno ulico, kjer se nahaja studijo. Nobenih oznak, nič, niti ognjemeta. Na obesku sta bila 2 ključa, zato sem preskusil ključe kar na nekaj vhodnih vratih, preden so se prava vdala. Vstopila sva na temačen hodnik in jo užgala naravnost na stopnišče in navzgor in, kot v NUK oziroma NTF je z višino postajalo svetleje in svetleje. V zgornjem nadstropju je bil praktično dan. Kmalu sva našla tudi vrata "sobe" in jih s težavo odklenila in zaspala.

Petek, 4.1.2008

Kam sva sploh prišla? Po včerajšnjem šoku je vse zgledalo precej lepše. Našla sva balkon oziroma teraso. Potem sva šla raziskovat tudi ven iz stanovanja.Sobota, 5.1.2008Po včerajšnjem simuliranju pijanega mornarja v praksi sva se odločila, da danes ubereva bolj načrten pristop. Čez staro mesto sva se napotila proti Karlovemu mostu in do Gradčanov. Tam sva se, kot večina kot večina turistov zmrdovala nad nekim grdim one-kamnom-obeliskom-piramido, ker je zakrival pogled. Šele kasneje sva izvedela, da je šlo za Plečnikov spomenik. Ker je bilo precej zgodaj, sva jo mahnila tudi na Petrin hrib - na stolp in v Blodišče.Nedelja, 6.1.2008

Sneg! Zaradi snega sva priredila plane in se odpravila proti severu v smeri juga. Nato sva se ponovno odpravila ob Vltavi do Karlovega mostu in nazaj na Stari trg. Po ogledu Židovske četrti sva pot nadaljevala naprej proti severu, kjer sva si ogledala Sea world, oz. Mořský svět. Tukaj je strela udarila prvič - Lonely Planet pravi, da je vstopnina 120, dejansko je 240 KČ (danes tako pravi tudi cenik na spletni strani). No nekaj lepih ribic je pa le bilo. Nazaj sva se vrnila čez Gradčane in po stopnicah.
Ponedeljek, 7.1.2008

Sonce! Za enkrat kar lepo nabirava kilometre. Še vedno nisva nabavila "izdenke". Pravzaprav je res ne potrebujeva, saj živiva precej blizu centra. Po stalni poti ob Vltavi sva šla najrej po znamke in nato v Narodni muzej, kjer je bilo predvsem veliko kamnov. Potem je padal dež. V dežju sva tekla čakat kino v Paladium. Slednji se zdi iz dneva v dan manjši. V kinu so devali muc dobry film.

Torek, 8.1.2008

Delno jasno! Na Karlovo namesti sva nabavila karte za podzemno in se z metrojem podala na sever. Kot vse, so se podražile tudi karte mestnega prevoza - spet ne razumem logike - vzemi 3, plačaj 4. Enodnevna karta je 100 kč, tridnevna 330? No kakorkoli že - odpeljala sva se na sever. Čez Stromovko sva odpešačila do Troje mimo konja in pingvina. Troja je bila zaprta. Zraven je tudi ZOO (namesto 70, kot piše na strani je bila vstopnina 150). Zjasnilo se je - Bilo je lepo - za brez kape in rokavic. Zato sva se nazaj vrnila kar peš.

Sreda, 9.1.2008

Oblačno, oziroma malo jasno. Danes je bil v planu Višegrad (Vyšehrad) . Delna utrujenost je premagala začetni entuziazem. Verjetno pa je imel prste vmes tudi mraz, ki je... ki je... ma stiskal do kosti. Za hec sva šla na banko menjat še nekaj evrov - 20€ so ocenili na 240 KČ, kar glede na tečaj, ki je bil izobešen zunaj - 10% provizijo.
Njoki, če so to sploh bili njoki, so se razkuhali, delno pa so bili surovi. Pravzaprav so že v štartu plavali.

Četrtek, 10.1.2008

Oh in sploh še nekaj krogov naokrog, nekaj nakupov... Mimo žižkov-ga stolpa. Hecno je, da ga večina vodičev opisuje kot najgrši objekt v Pragi. Meni je bil všeč. Takole sem ga videl v luži.
Petek, 11.1.2008

Zarana sva skočila na Plečnikov vlak in zvečer sva bila doma.

Obstaja velika verjetnost, da bom v prihodnosti dodal še kako sličico.

sreda, 2. januar 2008

Adijo Tolar! Spet?

Eno leto je že mimo. Tolarja ni več. Zakaj spet adijo tolar? Iz denarnice sem pospravil še zadnjega jurja. Poleg vsega pa še srečno.