Lopovi, tatovi!

Pa se je tudi meni zgodilo, da me je zjutraj pred blokom dočakalo prazno parkirno mesto, oziroma mesto, kjer sem včeraj parkiral svoje novo/staro kolo. Najprej sem seveda pomislil na skrito kamero. Čez minuto sem še vedno stal kot vkopan in zrl v mesto kjer se je včeraj bleščalo rumeno kolo tipa Ljubljana šport, zaklenjeno z rumeno ključavnico. Že drugič je ključek na obesku ostal brez vloge. V naslednji minuti sem premišljal, če ga mogoče nisem komu posodil, če ga nisem mogoče "pozabil" na faxu. Ne, prišel sem domov. Kolo sem zaklenil, kot vsak dan.
V tretji minuti sem se sprijaznil z brezposelnostjo ključka na obesku. Pa niti 2 meseca ga nisem imel. A si res ne morete popraviti enega kolesa? Zakaj moramo stvari zaklepati? Pa kaj boste imeli od 10, najboljšem primeru 20€, ki ga boste pokasirali zanj? A se res splača? A naj se še sam vržem v to? Večkrat sem že premišljal o tem, da bi kolo "miniral". Da bi nepridiprava zaznamovalo za nekaj časa s kakim hudim ne očistljivim smradom. Lopova bi vohali na avtobusu, v kavarnici in na poti na Šmarno goro.
A bi šel na policijo? Prav bi že bilo. Kolo mi je bilo odtujeno s strani neznanega storilca, mogoče bi spet prišel v novice pod naslov "Super babica podrla tolpo". Nikogar ne krivim. Lahko bi neznanega storilca posnel, pa ga ne bi našli... Lahko bi pogledal "številko kolesa" spet ne bi pomagalo... A naj vsako staro kolo pogledam? Če je moje slučajno? Da bo ironija še večja sem drugo kolo ravno dan pred tatvino vrgel na kosovni odpad. Nihče, ga ni hotel, saj bi moral prijeti za orodje (sicer sem mnenja, da bi bilo potrebnega manj dela, kot je lomljenje ključavnice). Banda! Pa drugo kolo, ki je 3 mesece ležalo odklenjeno približno 2 m stran od mesta, od koder je bilo odtujeno moje? Zračnica je bila prazna. Nihče ga ni hotel.
Kaj naj spet naredim? Spet je najhuje pri vsem to, da nisem materialno odškodovan. Sicer ne govorim o kaki čustveni navezanosti na kolo, pač pa o dejstvu, da so mi ga odpeljali praktično izpred nosa. Spim 10 m višje in 5 m severneje. Neumno se mi zdi nabavljat novega, saj bi ga tako ali tako puščal na istem mestu, ki pač ni najbolj varno. Zakaj ga ne hranim v kolesarnici? S kolesom pridem do službenega mesta v 5 minutah, peš v nekaj več kot 10, če grem v kolesarnico, odklenem tista 3 vrata jih nazaj zaklenem nato premagam še par ovir pridem na cca. 15 minut. Bom pač spet pešačil, tolovaju pa priželim hudo prometno nesrečo z "mojim" lepim kolesom, po možnosti pa še čas za premišljanje na invalidskem vozičku, pa še kak hud smrad, ki si ga ne bo mogel sprat.
Pravim prvič - prvič so mi ga ukradli tako, da sem ga potreboval. Navadno, sem ga vedno pustil "odklenjenega", torej kot "darilo" - ko sem šel iz študenta npr... Saj vem, pretiravam, itak so skoraj vsakemu kolesarju vsaj enkrat ukradli kolo, pa ni nihče obupal... Pa to sprašujem? A je to pravi odgovor? Aha, ukradli so mi kolo, nič, grem po novega, ali pa še lepše, kot sem se zgoraj pohecal, poberem ga drugemu nesrečnežu... Zaključimo ta krog...
Prepovejmo vožnjo po mestu z avtomobili - osebno bi prepovedal vožnjo za vsa vozila z motorjem na notranje zgorevanje, ker nekatere ljubljanske "trole" res niso ekološka rešitev onesnaženja v mestih. Ja, bomo vsaj pešci/kolesarji ipd. imeli prosto pot. A kaj, ko bo potem še več koles namenjenih kraji...
Kar je huje, čeprav vsi poznamo ogromno ljudi, ki so jim kolo ukradli, osebno ne poznam nikogar, ki bi kolo tudi dobil nazaj - mogoče ga tudi jaz dobim čez 24 let :)
"Aleluja, postajamo Amerika", pravi Smolar. To je v glavnem to. Sedaj se bolje počutim.