Dan za spremembe - Koča na Čavnu

Ker je bil v soboto 26. marca ravno dan za spremembe, so odgovorni prišli na idejo, da bi kaj spremenili. Da je bilo potrebno nekaj očitno spremenit je bilo očitno. Pa so se odločili, da spremenimo barvo, oziroma povrnemo prvoten sijaj, t.j. belino, stenam koče na Čavnu in te fore. 

Kot izurjena mojstra valjčkov sta se pridružila še Simona in Tibor, t.i. ČehoSlovak. Nič hudega sluteč smo vzeli orodje v roke in skupaj z lepim številom naključnih pomagačev v duhu sprememb spreminjali dan.

Spremembe... Za razliko od drugih dni je bil ta dan nekoliko drugačen, spremenjen. Npr. še nikdar prej nisem hodil po gurtni v natikačih in pižami ob 6:30. To je že bila sprememba. Čeprav sem imel namen le skočiti "na enko", sem nehote ostal v pižami do jote, ki je ta dan prevzela vlogo kosila. Lepa sprememba, ne jota, pač pa pižama. Poleg pleskanja sten se je opravilo še precej velikih malenkosti okrog koče, tako da je bilo spremembe hitro opaziti.

Kot je bilo z moje strani že večkrat omenjeno, mi v zibelko ni bil položen dar uporabe grdih besed, kar tako, pa vendar nimam o nepridipravih, ki so nam sunili sleckline, tako rekoč pred nosom, pred kočo, povedati ničkaj lepega. Kljub temu sem jim v stilu modrega kantavtorja zaželel: 

"Nikdar iz mojih ust grda beseda ni pršla, če zanjo ražwna blo ni..." ma ben, unim, ke so mi na Čavnu pred nosom ukrali slackline, prželim, "da bi na glavo se zrušla jim streha, an da posušila bi jetra se jim" in zravn še "enu krvavu grižu" in izpah medenice in izpad vseh zob, in kurja očesa, in izpah kolka, in da bi se jim naredu klopotc iz vsazga jajca, ke bi ga primli v roke...

Tako pride. Ni greha brez pokore, včasih pa za tuji greh plača nekdo drug. Slikice in več informacij pa ima Simona.