"I stayed on that Worm from dusk to midnight, sitting on that top grass, frightened to go further in because of the rats and because of things I am ashamed to be frightened of. Then the tips of the reef began to poke out of the water and, perilously, I climbed along them to the shore."
- Dylan Thomas.
Pred kratkim sem se s trebuhom za kruhom preselil v Veliko Britanijo, natančneje v južni Wales, v zanimivo obalno mesto Swansea. Kot prijetno presenečenje se je izkazalo dejstvo, da se Swansea nahaja na začetku polotoka Gower, ki je dom mnogim prelepim peščenim plažam. Tukajšnje plaže veljajo za najlepše v Veliki Britaniji in glede na ankete v Trip Adviserju med najlepše v Evropi in eno izmed njih, Rhossili, najdemo celo na seznamu 10 najlepših plaž na svetu.
Čeprav se ne štejem med ljubitelje peščenih plaž, mi razgledi s klifov nanje vedno jemljejo dih. Priobalna pokrajina me spominja na domači kras in čeprav nadmorske višine tukaj ne segajo v višave, dobi človek že nekaj 10 metrov nad morjem občutek, da je nekje na Nanosu, ali Trnovskem robu, z edino razliko, da sega ocean skoraj do roba, na dnu grebenov pa se nahajajo osvežilne peščene plaže. Si pa trenutno lažje predstavljam ležanje na njih zavit v spalno vrečo, kot zleknjen na brisači. No, pustimo se presenetiti. Lokalcem, se voda, že s sedanjih 12° C zdi zelo povabljiva.
Brez posebnih zadržkov sva se odpravila na sever Evrope, t.i. Nordkapp, oz. Severni rt.
Séverni ŕt (tudi Nordkapp) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške. Ta strma, 307 metrov visoka pečina se z geografsko lego na 71°10′21″N, 25°47′40″E pogosto obravnava kot najsevernejša točka Evrope. Vendar pa leži bližnja točka Knivskjellodden še približno 1500 metrov severneje. Poleg tega obe točki ležita na otoku, kar pomeni, da je najsevernejša točka celinske Evrope pravzaprav Kinnarodden. Ime Severni rt (angleško North Cape, norveško Nordkapp) mu je nadel šele angleški raziskovalec Richard Chancellor, ko ga je leta 1553 obplul v iskanju Severovzhodnega prehoda. Od tedaj so ga občasno obiskovali drzni pustolovci, ki so se po strmi pečini vzpenjali na njegov hrbet. Danes je Nordkapp prvovrstna turistična privlačnost z velikim in dragim turističnim središčem, kjer si obiskovalec lahko ogleda številne razstave o zgodovini rta.Wikipedia.
Tako pride, da se živemu človeku lahko zgodi marsikaj. Tako smo v veseli družbi neke pozne noči pristali v Chaniji,
drugem največjem mestu, na enem večjih grških, mogoče celo evropskih,
otokov, Kreti. Bila je tipična topla pomladna noč, ki si je svojo moč
okrepila z našo. Ker je posledično nam zmanjkalo moči smo pot
nadaljevali šele dva dni kasneje. Pot nas je vodila na jug, k teti
Despini, v Chora Sfakion, obmorsko vasico z ducat hišami, po kateri je ime dobila tako imenovana Sfakijska pita, in v kateri se nahaja najjužnejši potapljaški center v Evropi.
Chora Sfakion
Samooklicani najjužnejši potapljaški center v Evropi
Ker gre ravno za najjužnejši center smo se odločili,
da naredimo par potopov, vendar nam je to naslednje dni vztrajno
preprečeval močan jugo. Toda nič ne de. V okolici omenjene vasice se
nahaja precej krasnih sotesk in gora. Da ne bi zašli v preveliko gnečo Samarijskega kanjona smo zavili raje v manj obljudeno a ravno tako zanimivo sotesko Aradena.
Soteska Aradena
Na tem mestu bi
bilo dobro povedati nekaj besed o kretenskih kozah in ovcah. Veliko jih
je in rade se nastavljajo objektivu. Po soteski pridemo do obale od
koder se lahko vrnemo npr. do Sfakiona s trajektom, toda ker smo pustili avto na vrhu, smo se vrnili po krožni poti nazaj.
Ena izmed tisočerih kretenskih koz
Za beg pred sivim vsakdanom sem s seboj prinesel tudi Ukulele, ki me na poteh spremlja že skoraj 3 leta.
Ker naslednjega dne jugo ni popustil smo jo mahnili proti Belim goram (Lefka Ori), natančneje proti najvišjemu vrhu Belih gora - Pachnes.
Lefka Ori je zanimivo gorstvo s preko 30 dvatisočaki. Precej lunarna
pokrajina. Po razmeroma dolgem pohodu od nevzdržne vročine prek
zanimivih snežišč in megle - izhodišče na okrog 650 m.n.v cca. 20 km
južneje, sem se dotaknil oznake na vrhu (2453 m.n.v.). Za bolj lene je
možnost dostopa z odpornejšim terencem do nadmorske višine 1950 m.
Vrh Pachnes 2453 m.n.v.
Vsekakor je v tem gorstvu velik potencial za gorsko
kolesarstvo, steza je sicer zelo malo. Po tem nas je pot vozila nazaj
proti bolj obljudenim krajem na severu.
Zaradi res lepe narave se na Kreto velja vrniti še kdaj, po možnosti izven najvišje turistične sezone.
Že dolgo sem tabornik, zanimajo me hribi in pešačenje, rad bi bil smučar, pa mi nekako ne gre, zato se skušam iz dneva v dan prebiti z desko. Zbiranje raznoraznih zadev me ravno ne presune, čeprav sem včasih spravil kakšno reč na omaro in kasneje pod posteljo. Programiranje raznoraznih pre- prostih okenskih aplikacij za lastne potrebe mi vzame veliko časa. Slednje je predvsem posledica deževnega vremena (lepa hvala gospod Trontelj). Sem tudi amaterski potapljač z dihalko in/ali bombolo in v zadnjem času amaterski pripravnik za alpinista pri AAO. No skoraj bi pozabil... Tudi študij gradbeništva se je iztekel.