Neverjetno
Res ne morem opisati svojih občutkov. Skoraj nič, pa tako veliko. Ljubljano je končno pobelilo. Pogled skozi okno.
četrtek, 25. januar 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Brez panike
Že dolgo sem tabornik, zanimajo me hribi in pešačenje, rad bi bil smučar, pa mi nekako ne gre, zato se skušam iz dneva v dan prebiti z desko. Zbiranje raznoraznih zadev me ravno ne presune, čeprav sem včasih spravil kakšno reč na omaro in kasneje pod posteljo.
Programiranje raznoraznih pre- prostih okenskih aplikacij za lastne potrebe mi vzame veliko časa. Slednje je predvsem posledica deževnega vremena (lepa hvala gospod Trontelj). Sem tudi amaterski potapljač z dihalko in/ali bombolo in v zadnjem času amaterski pripravnik za alpinista pri AAO.
No skoraj bi pozabil... Tudi študij gradbeništva se je iztekel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar