četrtek, 15. marec 2007

Pa smo se našli

Po dolgem odločanju in premišljanju o nabavi kake GPS naprave sem se odločil za neko vmesno pot. Ker sem že ravno posedoval dovolj zmogljiv mobilni telefon finskega proizvajalca, konkretno Nokia N73, sem se odločil, da bi bilo zanimivo preveriti kombinacijo mobitela in modrozobega satelitskega sprejemnika. Marsikdo se ob tej kombinaciji zgrozi in vpraša. A to zadevo moraš nosit s sabo? A če imaš ločen gps mobitel pustiš doma? Nekajkrat sem se že z denarjem odpravil po kako Garminovo igračko, pa sem se tam vedno premislil, da to ni to. Aha, to imam za pozicioniranje? In nič drugega.

Sam na GPS gledam bolj na beležnico poti, kot pokazatelja poti. Že kakih 10 in več let se podim po neznanem le s karto in kompasom. Pri nas to skoraj zadostuje. Litva je druga pesem. Pozabiš na teren in le azimut ti lahko pomaga, pa se hitro naveličaš in slediš raje poti... No, večja zabava je analiza svojega gibanja, lahko analiziraš napake, pot, načrtovano in izvedeno... Nič profesionalnega seveda, le zabava. Na srečo še nisem znašel v položaju, ko bi mi nepoznavanje terena povzročilo kaj hujšega kot rdečico.Sledi kritika naprav. Naprav, distributerjev, vsega... Ne bom govoril o znamkah in o trgovinah... le znesel se bom na ta digitalni kos papirja. Sirf sprejemnik tlačijo v avtomobilske GPS, potem se jih na debelo prodaja po tržnicah... pa saj ne moreš biti drugje kot na cesti. Nad cesto je nebo, nad njim pa nebesa... V gozdu sem pa pod krošnjami in nad njimi ni ničesar. Če hočeš ročni sprejemnik s sirfom mimogrede plačaš dvakratno ceno cestnega, čeprav imajo slednji ogromen na dotik občutljiv zaslon, glasovno vodenje in kaj jaz vem kako kramo... Ročni pa 12 kanalni... jok.
No nakladam. Skratka v roke mi je prišel Nokiin LD-3W sprejemnik. Takoj sem na mobitel naložil vse mogoče zastonjske programe za sledenje satelitom. Hitro sem se navdušil nad (spet) ponudbo Nokie smart2go. Zraven ti dajo še programček za nameščanje zemljevidov in kot se lahko pričakuje Slovenije ni zraven, oziroma predvidena je, je pa velika 0.0 MB, takisto se zgodi z južnimi sosedi. Slovenije si ne moremo namestiti z računalnika, lahko si jo pa poberemo prek GPRS?! Zakaj zadeva smrdi po zaroti? Zaračunajo ti le glasovno vodenje, oziroma vodenje na sploh. Toda, če po cesti ne znam do začetka ture, kaj me čaka na brezpotju? Sicer je lepo imeti podatke o prometu, o gostilnah, o bencinskih črpalkah, a tega tako za nas ni. Človek, ki veliko potuje po tujini pa zadevo skoraj potrebuje...
Zgodovina
No pa pojdimo počasi naprej. Prvič sem imel GPS v rokah približno 9 let nazaj, nekje 1998. Selective availability je bil še uklopljen, tako da si bil vesel z natančnostjo okrog nekaj 100 m. GPS napravo, 2x večjo od popularne Reglje, si prižgal, čakal 5-10 minut na travniku, potem ti je izpisalo koordinate, saj pravim zgodovina. Potem še pretvorba v nesrečne Gauss-Krugerjeve koordinate... živa žalost. Leta 2000 je Clintonov Bill dokončno odpravil SA in resne zadeve so se lahko začele...
Tu je... no naslednjič podrobneje...

Ni komentarjev: